Narava in človek

AKTUALNO: Kakšna je »narava« boja proti naravovarstvenim NVO-jem?

Danes, 12. maja, se bo v državnem zboru glasovalo o amandmajih k Predlogu zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave. Eden od dveh amandmajev, ki je prišel s strani poslanske skupine SNS, vzbuja veliko pozornosti v javnosti, saj po zgledu že prej predlagane spremembe Gradbenega zakona postavlja ostre pogoje nevladnim organizacijam, ki bi želele pridobiti status delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja.

Veliko takih organizacij je s tem predlogom že izrazilo nestrinjanje, saj jih večina teh pogojev ne izpolnjuje[1]Sporočilo za javnost o vloženi pobudi za ustavno presojo 42. člena protikoronske novele (celo velike in stare organizacije kot je Ribiška zveza Slovenije). Gibanje Balkan River Defence, ki se v glavnem bori proti gradnji hidroelektrarn na balkanskih rekah, je danes med 13.30 in 15.00 v Ljubljani organiziralo proteste[2]Balkan River Defence. Kljub njihovi naklonjenosti naravi pa se zdi, da protestnikom danes narava te naklonjenosti ravno ni vračala.

Pogoji za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave so (poleg pogojev za pridobitev statusa NVO v javnem interesu, ki so v Zakonu o nevladnih organizacijah) naslednji[3]Amandma k predlogu zakona o ohranjanju narave:

1. »s svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju narave s tem, da dejavno sodeluje pri ohranjanju narave, izvaja promocijo ohranjanja narava ali širi strokovno znanje na področju ohranjanja narave z izobraževanjem in vzgojo«

KOMENTAR: Ta pogoj je bil isti že pred tem predlogom spremembe.

2. »če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino«

KOMENTAR: Tu vidimo ne samo relativno visoko mejo števila aktivnih članov, temveč tudi zelo strog kriterij za aktivnost člana. Ne zdi se mi legitimno preverjati, če NVO deluje v javnem interesu, po principu aktivnosti članov. Če že kaj preverja sovpadanje interesa določene NVO in javnega interesa, to sigurno ni koliko zagrizenih članov ima taka organizacija. Raje sploh ne omenjam tega, da je to, da se aktivnost preverja za dve leti nazaj še dodatno nesmiselno in prestrogo in bi izključevalo veliko število članov, ki bi jih po »zdravi pameti« (eden od motov trenutne vlade) videli kot aktivne. Dodatno ta predlog tudi ne upošteva, da so nekatere večje NVO, kot je Ribiška zveza Slovenije, sestavljene iz posameznih ribiških družin in ne fizičnih članov, ki bi lahko bili prisotni na zborovanjih.

3. »če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo 7 ravni Slovenskega ogrodja kvalifikacij s področja delovanja nevladne organizacije«

KOMENTAR: Mogoče ni slaba ideja (a vseeno v napačno smer), da bi imeli tisti, ki naj bi nas (javnost) “zastopali” na področju ohranjanja narave, imeli tudi neko formalno izobrazbo na tem področju, če že z številčnostjo članstva ne dokazujejo nič v zvezi s tem, da delajo res v javnem interesu.

4. »če je nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarski letih najmanj 10.000 EUR premoženja v vsakem letu.«

KOMENTAR: Ponovno je to bolj slab »proxy« za ugotavljanje stopnje zastopanja javnega interesa.

Jasno se vidi kaj vlada počne in to je borba proti nevladnim organizacijam s katerimi se ideološko ne strinja. Ne moremo zanikati, da obstaja veliko nevladnih organizacij, katerih pogled na različne teme ni ravno splošen pogled javnosti. Problem pa je, če se na neke določene nepravilnosti spraviš z istimi nepravilnimi sredstvi, ki so do teh pripeljale. S tem samo podpihuješ družbene konflikte in še bolj polariziraš našo razdvojeno politično javnost.

Tako se izgublja odlična priložnost, da se opozori na probleme, kot je stalno manipuliranje z izrazom javni interes. Kaj sploh to je? Kako lahko kdo sploh reče, da NVO deluje v javnem interesu? Jasno je, da posamezniki v NVO delujejo na področju, ki interesira njih in je njim pomembno. Seveda – tematika okolja je pomembna za javnost, torej se bi lahko reklo, da je tematika v javnem interesu. Ampak, da iz tega izpelješ, da je potem vsako delovanje na tem področju v javnem interesu, pa je absurdno. Področje infrastrukture je namreč ravno tako v javnem interesu. Ta dva interesa velikokrat trčita v drug drugega, ne moremo pa reči, da je samo prvo področje javnega interesa, drugo pa samo privatnega, saj je ravno seštevek privatnih interesov javni interes.

Nevladne organizacije so pomemben del vsake civilne družbe, a le pod pogojem, da so res nevladne. Slovenske »nevladne« organizacije pa so na žalost vladne, saj večina njihovega financiranja prihaja s strani vlade. Trenutna vlada tega ne spreminja, temveč samo odseka NVO-je od njihovega drugače legitimnega delovanja. Namesto tega bi bilo pametno, da bi izjemno povečali delež dohodnine, ki ga lahko posameznik neposredno nameni nevladnim organizacijam, po drugi strani zmanjšali financiranje s strani države in naredili vse naše nevladne organizacije resnični podaljšek civilne družbe. Ta predlog zakonu pa odseka tako resnične predstavnike javnega interesa, kot tudi predstavnike ozkih interesnih skupin, nič pa ne pripomore k povečanju prve skupine.

En komentar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja