Aktualno: Je nov Zakon o vodah škodljiv?

Državni zbor je sprejel nov zakon o vodi. Okoljski aktivisti so najprej zbirali podpise za peticijo, po sprejetju pa zbirajo podpise tudi za referendum. Kaj se spreminja? Ali je škodljivo za našo pitno vodo? Omejuje splošen dostop do voda?

»Dejstvo je, da zakon o vodah, ki ga pripravila vlada, na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja.«


– Peticija za pitno vodo[1]Referendum in peticija za pitno vodo

Čeprav je ta ideja o veliki bitki med »kapitalom« in »ljudmi« že malo zlajnana, se vsak razumen Slovenec lahko zgrozi, ko sliši, da se bo uničevalo ekosisteme. Tako sem se tudi jaz, zato sem podpi … Zato sem si šel te spremembe zakona pogledat, da vidim, če je res ogenj, tam kjer je veliko dima.

Kaj se spreminja in kaj se problematizira?

Spreminja se 14., 37., in 162. člen Zakona o vodah (ZV-1)[2]Zakon o vodah. O spremembah 162. člena se ne bomo pogovarjali, saj se spreminja financiranje javnih služb, ki skrbijo za našo vodo, na način, ki ga nobeden ne problematizira in vsi pohvalijo. Na začetku je bila predvidena tudi sprememba 69. člena zakona[3]Prvi predlog spremembe zakona, ki pa so ga umaknili, saj je bil ravno tako kot 37. člen deležen ogromno kritik s strani naravovarstvenikov. V njem je bila izjema, ki bi omogočala uporabo objektov, ki pri proizvodnji uporabljajo nevarne snovi. Prav je, da so jo umaknili. Tudi v primeru, ko tisti objekt ne onesnažuje pri normalnem delovanju, se lahko zmeraj zgodi nesreča in uniči vodni vir za vrsto let.

V 14. členu se zadnja dva odstavka samo črta in se jih delno premakne v 37. člen. Sprememba tega pa je ta, kateri bom namenil največ moje pozornosti, saj je ta tudi glavni razlog okoljevarstvenikov, da vi podpišete njihovo peticijo in zahtevate referendum. Pravijo, da sprememba tega člena »predstavlja resna tveganja za degradacijo teh (priobalnih) zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles.« Ob tem tudi poudarjajo, »da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine.«

Grozno, pa si pojdimo pogledat kakšne so spremembe.

Kaj je novega?

Najprej moram reči, da naš sistem ni narejen tako, da bi bil navaden državljan lahko tudi aktiven, saj je že priti do pravih informacij pretežko. Treba je bilo namreč iti čez zapisnike sej[4]Zapis seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, Zapis 67. izredne seje DZ in več različnih dokumentov[5]Pregled amandmajev obravnavanih na seji odbora, Amandmaji na seji DZ, čisto nepregledno objavljenih, kjer sem lahko spremljal spremembe prvotnega predloga zakona, da sem lahko sestavil končni sprejet zakon. Ta tudi danes še ni objavljen kjerkoli, kjer bi ga normalen državljan lahko našel.

Novi 37. člen Zakona o vodah, brez 4. in 5. odstavka, ki sta enaka kot pri starem 2. in 3. odstavek. Spremembe so označene z rumeno.

37. člen v prvem odstavku določa izjeme pod katerimi se lahko posega v prostor in gradi na priobalnem in vodnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer. Do zdaj so bile te take, da se je lahko gradilo samo javno infrastrukturo (to niso gostilne, ampak železnice, ceste, vodovod, javna razsvetljava ipd.) in druge objekte s katerimi večinoma nima noben problema (čeprav so nekatere malo čudne, npr. »grajenega javnega dobra«).

Imamo pa dve novi izjemi – grajenje enostavnih objektov in gradnjo objektov v javni rabi. Enostavni objekti niso problem saj so to različne vrtne lope, paviljončki ipd. To so objekti, ki v glavnem okolju niso nevarni, zato tega tudi noben, ki temu zakonu nasprotuje, ne kritizira. Zaplete se pri objektih v javni rabi. Pod te namreč štejemo vse objekte, kjer je raba pod enakimi pogoji omogočena vsem. To pa so lahko tudi gostilne, hoteli, šole, parki, trgovine, poslovni in upravni objekti itn. Za tem imamo še člen, ki na novo pravi, da bo za vse zgornje posege potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi določenih pogojev, in da bo treba določiti tudi ukrepe, da se izravna vpliv posega na cilje upravljanje voda pri katerih gradimo.

Kaj se je v resnici spremenilo?

Sama zase 37. člena zakona izgleda kar pomembna in predstavlja večje tveganje za škodo vodam, kot jo je imel prejšnji zakon. Ključ, da temu ni tako, pa je v spremembi 14. člena zakona, ki jo noben od kritikov ne omenja. Tam sta se črtala zadnja dva odstavka člena, ki sta se glasila takole:

Po teh dveh členih je lahko vlada na predlog občin zožila priobalno zemljišče tudi do minimalnega. To je lahko storila pod istimi pogoji, kot jih ima sedaj za izdajo vodnega soglasja. To pomeni, da se je po starem zakonu lahko teoretično zožilo priobalno zemljišče in na novem zemljišču, ki bi postalo običajno, gradilo karkoli, tudi zasebno hišo. Po novem zakonu, pa se lahko pod istimi pogoji, a brez zoževanja priobalnega zemljišča, gradi samo objekte javne rabe in enostavne objekte. Kako naj bi bilo to slabše kot prej, ne razumem, a bom vesel komentarjev od tistih, ki jim je to jasno.

Druga pomembna kritika je, »da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine«. Dame in gospodje, predstavljam vam 38. člen Zakona o vodah, ki je tako nedotaknjen, kot kakšen potoček visoko v Julijskih Alpah.

Pravzaprav bi se ga tam, kjer je označeno z rumeno, celo morali dotakniti, saj se v prvem odstavku nanaša na spremenjen 37. člen. Se pa tudi sedaj ta izjema ne nanaša na novo dodane izjeme gradnje enostavnih objektov in objektov v javni rabi. Noben po tem zakonu ne sme postaviti objekta, ki bi preprečil hojo ob jezeru ali oviral dostop do njega. Te stvari so ostale nespremenjene, zato še enkrat pozivam tistega, ki vidi grozo, ki jo jaz ne, da mi napiše ali pa še boljše – me javno demantira.

Vseeno pa moram reči, da je ena sprememba res slabša za naše vode. Novi 37. člen namreč velja tudi za vodna zemljišča, katerih se prej seveda ni dalo zožiti. Teoretično bo tako s pridobitvijo vodnega soglasja možno graditi tudi v vodi oz. nad njo. Čudno mi je, da se tega ne problematizira toliko. Tu uganjujem razlog, a mislim, da je malo posegov takih, ki bi gradili na vodi in bi bili nekako v skladu z upravljanjem tiste vode. Mogoče kakšna gostilna-splav, kakršne poznajo v Beogradu na Donavi, a si ne predstavljam, da bi to samo po sebi bilo tako velika težava za reko.

Sam zakon ne ogroža pitne vode in splošnega dostopa do nje

Ta zakon se nikakor ne spreminja v tej meri, da bi lahko ogrožal našo pitno vodo. Ogroža jo lahko le slabše delo organov, ki odločajo, če je neka stvar v skladu z zakonom. Ti zakoni imajo namreč pogoje, ki so vseskozi stvar odločitev pristojnih institucij – direkcije za vode, sektorja za upravljanje voda itn. Vsaka od teh je lahko prej in lahko sedaj zlorabi svoj položaj odločanja (in take stvari so se seveda že zgodile) in odloči v škodo pitni vodi in vsem nam. Zakaj je potem šele sedaj toliko krika in vika za našo vodo, čeprav zakon nič ključnega ne spreminja?

En iskren razlog bi bil ta, da je veliko ljudi z nastopom in predstavo vlade Janeza Janše izgubilo zaupanje v institucije, ki naj bi delale v naše skupno dobro. Ljudje sedaj vidijo vse najslabše, kar se lahko zgodi z široko napisanimi zakoni, saj imajo v glavi odločevalce z nečastnimi nameni. Ko bo na oblasti spet njihova izbira, bodo to na žalost vse pozabili. Škoda je, da se ljudje v teh ključnih trenutkih sprašujejo napačna vprašanja – zakaj je Janša še na oblasti? Raje se vprašajte – zakaj ima oblast tako moč, da lahko slab človek na vodilnem položaju povzroči tako škodo?

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja